»Že mama mi je pripovedovala o prapradedu Josipu Pangercu.«
»Z malo besedami in veliko slikami oriše njegovo življenjsko pot in delo. V samo 37 letih je uspel toliko stvari napisati, domisliti, zagnati, kar je res izjemno, še posebej če upoštevamo, da je toliko njegovih stvari potem tudi ostalo v tej srenji.«
»Rad bi brez upanja in obupanja hkrati, z globokim notranjim mirom in veseljem, od zunaj celo neopaznim, pričakal trenutek konca. Sprijaznjen z usodo končnosti in nedokončanosti hkrati, s trenutkom, ko se ne bom spominjal, da ne diham več. Ko postane prostor čas, čas pa prostor in se neločljivo objameta ter hkrati izgineta. Ne očaran in ne odčaran. Pa tudi razočaran ne.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju